Otroci in podjetnost
Je otrokom dovoljeno razmišljati podjetno?
V zadnjih 4 mesecih sem zajadrala v povsem nove vode zame. Poslovni svet. Zame čisto neznano področje. Tudi razmišljala nisem nikoli poslovno. Obdana sem bila z otroki in umetnostjo. Ustvarjati vedno nekaj novega, to sem znala. A to spraviti v promet… Zadnje dni si mantram eno samo besedo: prodaja, prodaja, prodaja. Ker od tega sedaj živim. In lažje razumem, ko mi kdo potrka na vrata in nekaj prodaja in vse tiste v trgovskih centrih, ki slonijo pred svojo stojnico in se trudijo pridobiti kupce.
Kaj lahko vzpodbudimo pri sebi in otrocih?
POZITIVNO IN SPODBUDNO OKOLJE
Imam srečo, da sem v tem kratkem času spoznala same pozitivne ljudi, ki so me bodrili, mi pomagali podjetno razmišljati. In skupnost, ki me je vodila na tej neznani poti. Vem, da pridejo tudi padci. O tem bom razmišljala, ko pridejo. Taka sem.
Še vedno nisem povem ozavestila, da sem sedaj poslovna ženska. Še vedno mi to zveni nekoliko tuje. A se navajam. Vsak dan. Ko delam stvari, ko poslušam in berem zgodbe ljudi, ki so uspešni na poslovnem področju. To me včasih motivira, včasih pa tudi straši.
POGUM in VZTRAJNOST
Vse kar sem do sedaj ustvarila, je plod dela preteklih let. To je bil prej moj hobi, a je prerasel sebe in opravljati dve službi hkrati, se je kmalu poznalo na zdravju. Zato sem se odločila, da zberem pogum in se preskusim na samostojni poti. In potem so prišla vprašanja. Bom zmogla? Bodo moji produkti in storitve dovolj zanimive na trgu za moje kupce? Ali bodo ustvarjalni paketi prišli do ljudi, bodo v njih videli rešitev za svoj problem? Bodo moje ideje dovolj dobre, da bom z njimi preživela?
Nisem več najmlajša, zato mi je kdaj tudi težje razumeti stvari. In tudi vzgojena nisem bila v družini, kjer bi bila podjetnost v ospredju. A v današnjem svetu je tako razmišljanje še kako pomembno. Da svojo vizijo, svoje ideje, ki jih imamo, obrnemo sebi v prid.
SPREJEMATI IN PREDAJATI SVOJE ZNANJE
Za svoje otroke si vsi želimo, da bi bili uspešni. Popolnoma se predamo vzgoji in se trudimo po svojih najboljših močeh. In čas od dojenčka, do malčka in potem šolskega otroka mine zelo hitro. Kot vzgojiteljica in mama sem poslušala veliko predavanj na temo čuječnosti, vzgoje in odgovornega starševstva. Kako otroku predati kar največ, na zdrav način. In ja, vem, da mi je uspelo, ker jih s ponosom opazujem, kako odgovorni so moji otroci do sebe in drugih. To je seveda en vidik vzgoje. Sedaj so moji otroci v času pubertete in opažam ter spremljam njihov razvoj, napredek, predvsem v njihovem delovanju v družbi. V šoli na žalost ne dobijo znanja, ki bi ga lahko izkoristili na svoji karierni poti, ki je in bo zelo drugačna, kot je bila moja, naša. In zato se sprašujem, kje sem jaz, kaj jim lahko dam, da jim odprem še ta svet, svet podjetnega razmišljanja. Tega se verjetno ne bi spraševala, če ne bi zaplula v te vode. Podjetno razmišljanje je kritično razmišljanje, ki ga otroci v današnjih časih še kako potrebujejo. Sodelovanje, samostojnost, samoiniciativnost, vse to so veščine, ki pridejo prav tudi na drugih področjih otrokovega življenja. Jih znamo podpreti?
SE SPRAŠEVATI IN GLEDATI NAPREJ
Vedno pogosteje mi švigne skozi glavo misel…zakaj jih nisem bolj podprla v podjetniškem razmišljanju? Ker nisem znala, ker nisem vedla, da to sploh obstaja. A sedaj vem. Tudi to je pomembno za zdrav razvoj otroka v teh časih.
In potem razmišljam naprej…Koliko pa za to naredi šolski sistem? Premalo, veliko premalo. S takim razmišljanjem bi lahko začeli že v vrtcu. Seveda vse preko igre, a sistematično. Vem, da se bo sedaj mogoče kdo zgrozil. Ne to pa ne, v vrtcu pa ne. A spomnim se ene dejavnosti, ki je bila poslovno naravnana. Smešno se sliši, ampak ja. Pripravili smo jesensko tržnico, otroci so trgovali in se pogajali za jesenske pridelke. Tudi priprave na tržnico se imele kar nekaj podjetniških znakov: pripraviti cenik, ovrednotiti produkte, narediti denarna sredstva. Če sedaj pomislim, smo nevede, da otroke učimo podjetnega razmišljanja, to počeli. Mogoče imate tudi ve, vzgojiteljice, vzgojitelji, kakšno dobro prakso podjetniške dejavnosti v vrtcu?
Kaj pa potem, v šoli? Če ne obiskuješ podjetniškega krožka, se verjetno vse konča. Mogoče se motim? Učiteljice in učiteljice? V zadnjem času sem zasledila nekaj pobud in dejavnosti, ki se dogajajo, predvsem pod okriljem razvojnih agencij in podjetniških inkubatorjev. A glede na to, da spremljam šolanje svojih otrok, ne opažam veliko podjetniškega razmišljanja. Sistema ne moremo premakniti, na žalost. Če sem črnogleda je verjetno tako zastavljen z namenom. Lahko pa večkrat pomislimo na to in če le znamo, k temu spodbudimo naše otroke, ki rastejo v drugačen svet.
Mogoče nam ne bo uspelo pripraviti prihodnosti za svoje otoke, lahko pa pripravimo svoje otroke na prihodnost.
Naj se pustolovščina začne!
