Kot mama treh otrok sem se večkrat spraševala, kdaj naj posežem v njihovo igro, kdaj me potrebujejo ob sebi, kakšna je moja vloga pri njihovi igri? Po vseh teh letih, ko so moji trije pustolovci že  skoraj odrasli, sem prišla do zaključka. Moja naloga je, da z njimi preživim čas kvalitetno, jim nudim spodbudno okolje, sem z njimi aktivna. Pomembno je, da jih podprem celostno. Dati jim moram moč, da svojo aktivno igro, ki je hkrati učenje, vodijo sami. 

Najboljša spodbuda prihaja od znotraj. In velikokrat sem se poslužila pravljic, ki sem si jih izmislila sama in so nas vodile po poti učenja; v gozdu, v hribih, na dvorišču… Ko smo odšli v naravo, sem vedno razmišljala, kaj naj stlačim v že tako prepolen nahrbtnik zdravih prigrizkov. Kako bom oblekla otroke, da bodo lahko nemoteno raziskovali. 

In kaj je zares pomembno: 

• Otroci v spodbudnem okolju z materiali in predmeti počnejo lahko marsikaj. Pustimo jim odkrivati in raziskovati. Ravnali bodo nagonsko, po svojih sposobnostih. 
• Poslušajte otroke, saj vam vsako minuto ponudijo idejo za dejavnsot. Tako lahko izhajamo iz njihovih interesov. 
• Pustimo jim v igro vključiti vse njihove čute. Naj vohajo travniško cvetje, naj delajo potičke iz blata, naj skačejo po lužah in poslušajo pričje petje, naj splezajo na drejo, primejo deževnika v svoje male ročice, pojedo sladko in csetočo trobentico. Pomembno je, da to izkusijo na lastni koži z opazovanjem. 
• Za določeno igro jih lahko ponudimo predmete s katerimi eksperimentirajo. Dejavnost jih tako začne zanimati in  igra dobi drug pomen. Otroci z igro s predmeti pridobujo občutek za razmerja. 
• Otroci materiale tudi preoblikujejo in kombinirajo, jim spreminjajo oblike in barve. Naša vloga je, da cenimo otrokovo prizadevanje za spreminjanje. Za njih to pomeni pomembno odkritje. 

A vedno ne najdemo vse te motivacije in nismo popolnoma pripravljiene. Za kar si ne smemo zameriti. In tako se je rodila tudi ideja pustolovskih nahrbtnikov. Pravljica, razvijanje otroške domišljije in govora, učenje skozi vse čute, aktivna pustolovščina v naravi s predmeti, ki spodbujajo raziskovanje…

Danes sem ta rek že zjutraj predstavila kot rdečo nit “prijetnega” dopoldneva mojim trem otrokom, ki so mimogrede v najlepših letih pubertete. Iz izkušenj vem, da je zelo pametno namere, ki otrokom v teh letih niso najbolj prijetne napovedati in ponavljati vsaj nekaj dni prej. Potem je pritoževanja manj. Kmalu sem ugotovila, da beseda pospravljanje ni beseda za motivacijo in delavni elan. Hmmm, kaj pa sedaj…hitro razmišljaj! In povem vam, bilo je bolje. “Danes boste z mano poskrbeli, da bo naše stanovanje čistejše…pomagajte mi pri opravilih za naš dom”. No, počutila sem se dokaj čudno, ampak, če vsaj malo deluje…

To da bi jih lahko motivirala s pridno mravljico iz nove knjižice TRAVNIŠKA PUSTOLOVŠČINA, ne bo šlo. Moji mali pustolovci so že prestari. Zrasli so v velike pustolovce. Kdaj že? 

In potem sem si rekla. Če ne drugega, jim lahko vsaj preberen nekaj zanimivosti, katere sem prebrala, ko sem raziskovala in ustvarjala zgodbo za Travniško pustolovščino. A za to sem morala najti primeren čas. Ker me imajo že itak “poln kufer”, ker itak skoz težim. 

Vse o mravljah

Poznamo več vrst mravelj. Krojaške mravlje so opremljene z močnimi čeljustmi, ki služijo nabiranju zelenih listov. Na plantažah veljajo za pravo nočno moro, saj so sposobne uničiti celotno drevo v manj kot uri. Vpliv mravelj pa je tudi globalen, saj imajo zelo pomembno vlogo pri ogrevanju planeta.

Gnezdo imenujemo mravljišče in je sestavljeno iz vsaj ene matice, nekaj samčkov ter mnogo delavk, ki so specializirane za različne naloge. Matica lahko živi do 25 let, samčki, se izležejo iz neoplojenih jajčec in poginejo takoj po parjenju. Iz oplojenih jajčec se razvijejo samičke, imenujemo jih delavke. Za sabo puščajo majhne kapljice feromonov, ravno toliko, da lahko z njihovo pomočjo najdejo pot domov.

Travniške rumene mravlje, živijo pretežno pod zemljo na travnikih in livadah. Kadar se preveč namnožijo lahko na travnikih okoli gnezd uničijo zaplate trave.

Prehranjuje se pretežno z izločki podzemnih vrst listnih uši, ki jih v ta namen gojijo v svojih gnezdih. Pozimi pogosto jedo cele uši.

Mlade mravlje imajo krila, ki jim omogočajo, da v toplih poletnih mesecih zapustijo mravljišče in ustvarijo novo kolonijo. 

No, za konec pa še to. Pri nas mravlje živijo tudi v otroških sobah. Le zakaj? Ja jaz vem… moji pubertetniki pa očitno še ne.

Konec je bil vseeno srečen. Skupaj smo preživeli kvaliteten čas, vsaj zame.

Namig: Preživite aktivno z njimi najlepše trenutke v gozdu!

Slovenija je dežela gozdov. To pomeni, da je skoraj 60 % naše dežele prekrite z gozdovi. In prav gozd ponuja otrokom aktivnosti, ki so jim pisane na kožo. Postanejo soudeleženi raziskovalci gozda. Ker se ta nenehno spreminja, otoke izziva k novi igri in jih hkrati uči odgovornosti do sebe in drugih.

Že jutri lahko skupaj z otroci: 

poiščete največjo in najbolj blatno lužo in skačete po njej in vanjo zakopljete svoje roke,

splezate na drevo,

v gozdu preberete najljubšo pravljico,

poiščete najlepše razgleda, ki jih nudijo obronki gozda,

se pogovarjate s hrošči, 

poslušate zvoke gozde,

se odpravite na gozdni lov, 

na barvno paleto položite vse rastline, ki jih nadete v okolici,

si ustvarite ognjišče in iz skuhate čaj,

lovite ravnotežje na deblu drevesa, 

gradite, merite, rušite…

Vse to lahko doživite v vašem najljubšem kotičku gozda.